Trump po sestanku s Šijem napovedal znižanje carin za Kitajsko

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal znižanje ameriških carin na kitajsko blago, sprejetih kot odgovor na pritok fentanila v ZDA.

Novico je Trump sporočil po današnjem srečanju s kitajskim kolegom Ši Džinpingom v Južni Koreji. Voditelja po sestanku, ki je trajalo več kot poldrugo uro, nista dala skupne izjave. Ameriški predsednik je tako več razkril šele na krovu letala Air Force One ob odhodu.

Trump je dejal, da bo Washington znižal vse carine na kitajsko blago, ki jih je sprejel v odgovor na pritok fentanila v ZDA, in sicer s takojšnjim učinkom. Napovedal je, da se bodo te carine nemudoma znižale z 20 na 10 odstotkov. To pomeni, da se bodo skupne carine za Kitajsko spustile s 57 na 47 odstotkov, poroča Reuters.

Po poročanju časnika Wall Street Journal naj bi se Kitajska v zameno za znižanje carin zavezala strožjemu nadzoru izvoza kemikalij za proizvodnjo omenjene droge. Washington namreč Peking obtožuje odgovornosti pri dotoku fentanila v ZDA, kjer je ta zelo močna opioidna droga v zadnjih letih povzročila pravo epidemijo in zahtevala več deset tisoč smrtnih žrtev.

Prav tako sta Trump in Ši dosegla enoletni sporazum o redkih zemljah: “Sporazum o redkih zemljah je zdaj sklenjen in velja za ves svet,” je dejal in dodal, da je vprašanje ameriškega dostopa do redkih zemelj “urejeno”. Več podrobnosti o tem ni podal.

Kitajska bo v ZDA kupila sojo, nafto in plin

Ameriški predsednik je po poročanju STA dejal še, da bo Kitajska od ZDA kupila “znatne količine” soje in drugih kmetijskih proizvodov. Kitajska je ključni trg za ameriške pridelovalce soje, vendar je država zaradi trgovinskih napetosti zamrznila svoj uvoz.

Trump je kasneje na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da namerava Kitajska kupovati nafto in plin v ZDA. Kitajska bo sprožila postopek za nakup ameriške energije, je zapisal in dodal, da bi to “lahko prišlo do zelo obsežne transakcije”, ki bi vključevala nafto in plin iz “velike zvezne države Aljaska”.

Peking se na te navedbe o nakupu nafte in plina še ni odzval, glede na izjavo kitajske vlade pa sta se voditelja na srečanju v Južni Koreji dogovorila o napredku pri sodelovanju na področju trgovine in energetike, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Prvo srečanje predsednikov po letu 2019 je bilo medtem po Trumpovih besedah “velik uspeh”, ki ga je za medije ocenil z oceno 12 od 10. Predsednik ZDA je Šija pohvalil kot “izjemnega voditelja zelo močne države” in napovedal, da ga bo aprila obiskal na Kitajskem.

Ši pozval k čimprejšnji uresničitvi

Peking je potrdil Trumpove navedbe o sporazumu o redkih zemljah. Ši je dejal, da sta si pogajalski ekipi obeh držav “izmenjali poglobljena stališča o pomembnih gospodarskih in trgovinskih vprašanjih ter dosegli soglasje o njihovi rešitvi,” poroča STA.

Potrdil je, da bo Kitajska za eno leto odložila omejitve glede izvoza redkih zemelj, in poudaril, da imata obe državi “obetavne možnosti” za sodelovanje na različnih področjih, kot so umetna inteligenca, ravnanje z nezakonitimi priseljenci ter ukrepi proti kibernetskim goljufijam in pranju denarja.

Ši je še dodal, bi morali obe ekipi čim prej “dokončati nadaljnje delo, ohraniti in izvajati soglasje ter zagotoviti oprijemljive rezultate”, da bi pomirjujoče vplivali na gospodarstva Kitajske, ZDA in sveta, še piše STA.

Dogovor pozdravili tudi v Bruslju

Evropska komisija je pozdravila dogovor med predsednikoma ZDA in Kitajske. Kaj odlog omejitve izvoza redkih zemelj pomeni za EU, niso želeli komentirati, so pa zagotovili, da bodo več povedali po petkovem srečanju delegacij EU in Kitajske v Bruslju, poroča STA.

“Trgovinskih pogajanj med tretjimi državami ne komentiramo, vendar pa načeloma pozdravljamo vsak razvoj dogodkov, ki odpravlja ovire v globalnih trgovinskih tokovih,” je v odzivu na dogovor dejal tiskovni predstavnik komisije Olof Gill.

Tekma za gospodarsko prevlado

Srečanje prihaja v času, ko dve največji svetovni gospodarstvi tekmujeta v vsem – od vzajemnih carin do dostopa do kritičnih mineralov in polprevodnikov, ki so osnova za napredno proizvodnjo, piše BBC. Vir napetosti je postala tudi aplikacija TikTok.

Trenutni val trgovinskih nesoglasij se je začel februarja, ko je Trump napovedal 10-odstotne carine na ves kitajski uvoz – poleg tistih, ki so že obstajale iz njegovega prejšnjega mandata. Po odzivu Pekinga, ki je vseboval dvig carin za nekatere izdelke in omejitev izvoza petih kovin, ključnih za proizvodnjo orožja in novih tehnologij.

Na tako imenovani dan osvoboditve je Trump Kitajski zagrozil z dodatnimi 34-odstotnimi carinami. Sledila je tekma med Washingtonom in Pekingom, kdo bo bolj dvignil carine. V nekem trenutku je ameriška stran napovedala že 145-odstotne dajatve, kitajska pa 125-odstotne. Trump je nato avgusta podpisal odlok, s katerim je odložil uvedbo tako visokih stopenj do 10. novembra z namenom, da se v vmesnem času odvijejo trgovinska pogajanja.

Trump je zaostril tudi nadzor nad izvozom visokotehnoloških izdelkov. Peking pa ni ostal dolžen. Eden od ukrepov je zmanjšanje nakupov ameriških kmetijskih proizvodov, katerih izvoz na Kitajsko se je v prvih sedmih mesecih leta 2025 zmanjšal za več kot 50 odstotkov. Ameriški pridelovalci soje, ki so leta 2022 na Kitajsko izvozili rekordnih 18 milijard dolarjev svojega pridelka, so bili še posebej prizadeti, saj so od januarja do julija na Kitajsko izvozili le za 2,4 milijarde dolarjev, poroča Politico.

Vzporedno pa se odvija tudi spor glede čipov, ki se uporabljajo v vsem, od pametnih telefonov do aplikacij umetne inteligence. Oktobra je Washington na črno listo uvrstil več sto kitajskih tehnoloških podjetij, ker naj bi ogrožala nacionalno varnost. ZDA so tudi podjetjem, kot je Nvidia, omejile izvoz naprednih čipov, ki so pomembni za proizvodnjo ključne opreme za razvoj umetne inteligence, v Kitajsko, ker naj bi jih Peking uporabil za povečanje svoje globalne moči.

Peking je bil razburjen zaradi omejitev Washingtona in je sprožil protimonopolne preiskave proti podjetjema Nvidia in Qualcomm, povečal pa je tudi nadzor nad izvozom redkih zemeljskih elementov.